PLJUČA – dihanje in obrambne zmogljivosti telesa
Pljuča so parni organ, ki spada k dihalom. Ležijo v prsni votlini nad trebušno predpono. Med desnim in levim pljučnim krilom je prostor, imenovan medpljučje, kjer ležijo srce, požiralnik, sapnik in velike žile ter živci.
Levo krilo je višje in ožje ter je sestavljeno iz dveh režnjev, desno pa je nižje in širše ter je sestavljeno iz treh pljučnih režnjev.
Zrak pride v pljuča po sapniku. Sapnik se nato razdeli na dve sapnici, ki se naprej razvejata kot drevo. Na koncu najmanjših vej se nahajajo pljučni mešički, v katerih poteka izmenjava plinov – izmenjava kisika in ogljikovega dioksida. Z zunanje strani pljučni mešiček obdaja mreža kapilar pljučne arterije, ki prinaša vensko kri, nasičeno z ogljikovim dioksidom. Po izmenjavi plinov se kri obogati s kisikom in po pljučni veni zapusti pljuča ter se vrne v levo polovico srca.
V pljučih poteka pljučno ali zunanje dihanje. V sodelovanju z obtočili pljuča zagotavljajo kisik, ki se porablja pri celičnem ali notranjem dihanju in odstranjujejo ogljikov dioksid, ki nastaja pri celičnem dihanju. V sodelovanju z ledvicami in jetri pljuča vzdržujejo kislinsko-bazično ravnovesje.
Pljuča so v nenehnem stiku z zunanjim svetom, vsak dan vanje vdihnemo okrog 8000 litrov zraka. Celice povrhnjice v pljučih z rahlim valovanjem iz pljuč potiskajo tujke, ki jih vdihujemo z zrakom. Skozi pljuča dnevno preteče kar 10.000 litrov krvi.
Naloga pljuč:
- Nadzorovanje dihanja.
- Skrb za elastičnost naše kože.
Lepa koža je znak dobrega delovanje pljuč.