Sezonska živila v Sloveniji
Spomladansko-poletno sadje in zelenjava:
- por, špinača, regrat, brokoli, paradižnik, radič, mlada čebula, mladi radič, kumarice, artičoki, beluši, solata
- jagode, borovnice, maline, ribez, češnje, višnje, marelice, breskve, lubenica, melone, pomaranče, mandarine, grenivke
Sveži spomladansko poletni sadeži vsebujejo veliko vode in blagodejno delujejo na naš organizem v toplejšem času, saj ga ob veliki vročini hladijo.
Spomladansko sadje vsebuje večinoma veliko kisline. Zato ga je priporočljivo uživati zmerno in tudi z njim ne pretiravati. Tudi odvečne kisline, ki jih zaužijemo s sadjem in jih telo ne uspe predelati, se nabirajo v telesu, zelo rade v sklepih in kosteh in nam lahko kasneje, jeseni in pozimi, povzročajo težave kot so bolečine v kolenih, ramenih, križu, ipd.
Jesensko-zimsko sadje in zelenjava:
- krompir, buče, ohrovt, rdeča pesa, repa, redkvice, koleraba, gomoljasti koromač, gomolj zelene, korenina peteršilja, česen, cikorija, rdeč radič, motovilec, brstični ohrovt, por, zelje, repa, kislo zelje
- jabolka, hruške, kostanj, kaki, orehi, žižole, kutina, fige
Pozimi in ob hladnem vremenu je priporočljivo uživati predvsem kuhana živila, saj tako pripomoremo k gretju telesa in dodatni izgubi toplote, ki jo v tem času telo potrebuje, da kljubuje hladnim vremenski razmeram in si zagotovi nemoteno delovanje.
Naši predniki so živeli bolj povezani z naravo. Med drugim so jedli tudi hrano, ki je bila vezana na čas, v katerem so se prehranjevali. Nekoč so lokalne tržnice ponujale le sadje in zelenjavo, ki je uspevala v tistem času. Tega, kar je dozorelo poleti, niso prodajali in kupovali pozimi. Hrana, ki raste v določenem letnem času, uspeva pod vplivom zunanjih vremenskih dejavnikov, ki so najbolj idealni za to, da sadež zraste in dozori (ima pravo barvo, vsebuje ustrezno količino vode, sladkorja ipd). Paradižnik poleti dozori pod soncem, pozimi pa pod umetno svetlobo v rastlinjakih in najverjetneje tudi pod večjim vplivom dodatkov.